Na kaj moram biti pozoren pri nakupu franšize
V Sloveniji imamo, še bolj kot v razvitem svetu, tudi nevarne “priložnosti” v primeru, ko je bodoči franšizodajalec začel s franšizingom zaradi lastne podkapitaliziranosti ali zgrešenega prepričanja, da je njegova nepreizkušena poslovna formula obstojna in konkurenčna. Kasneje se izkaže, da temu ni tako. Torej gre dejansko za neetičen prenos celotnega tveganja na novega franšizojemalca, ki pomaga franšizodajalcu pri njegovi lastni dokapitalizaciji. V primeru, da ima franšizojemalec tovrsten izziv, kjer se sooča s ponudbo franšizodajalca, je vsekakor pomembno o tem informirati sekcijo.
Neinformirani franšizojemalci, ki se “ujamejo v past” neustreznega izbora, najpogosteje napravijo vrsto napak. Zelo malo vedo o franšizingu, a tudi ne ukrepajo po zdravi pameti. Kandidati se lahko odločajo za nakup prve franšize, ki jo srečajo, ne da bi se podrobno pozanimali o kritičnih zahtevah, ki jih navajajo priročniki za nakup franšize in kodeksi etike franšiznih združenj.
Zelo tvegana pa je lahko prehitra odločitev brez temeljitega uvida v zgoraj omenjena področja. Pri informiranju lahko pomagajo obstoječa Sekcija slovenskih franšiznih družb, priznani svetovalci in redki odvetniki z dobrim poznavanjem tega področja. Vladne institucije pa se še ne zavedajo pomena franšizinga za razvoj malih podjetij in za samozaposlovanje.
Končni izbor seveda napravi franšizodajalec, ki primernemu kandidatu ponudi v podpis franšizni sporazum/pogodbo. Poglavitna beseda v prejšnjem stavku je primernemu, saj prav sposobnost prepoznati pravega kandidata spada med najbolj cenjene vrline dobrih franšizodajalcev. Slab izbor je škodljiv za oba – tako za franšizojemalca kot tudi za franšizodajalca.
V Sloveniji prihaja do neustreznih vstopov tujih franšiznih konceptov, kar prinaša težave s franšizojemalčevim obvladovanjem jezika, kulturnih posebnosti franšizodajalca in okolja, iz katerega prihaja. Lahko gre za neposreden vstop tuje franšize, ki zaradi visokih stroškov lokalizacije ne vključi prilagoditev prek krovne franšize s pomočjo lokalnih testnih enot. Najbolj na udaru tveganja v takem primeru je lokalni franšizojemalec, ki se ne zaveda, da bi od franšizodajalca lahko zahteval prevzem znatno večjega tveganja. Namesto tega največje tveganje prevzame kar sam.
V Sloveniji tudi še nimamo zakonsko določene obveze, katere informacije o sebi mora franšizodajalec posredovati franšizojemalcu in katere naj bi bile vključene v dokument, ki naj bi ga dobil franšizojemalec pred podpisom franšizne pogodbe.